V življenju so najtežje tiste bitke, ki jih bijemo sami s seboj, s svojimi notranjimi glasovi, ki nas rajši vedno prvo opozorijo na slabe, kot pa dobre stvari. Zadnjih nekaj mojih objav je od mene terjalo kar precej poguma, moči ter tistega zavedanja, da se je zgodilo, a tudi da je to preteklost. Svojih slik iz tistih težkih obdobij sem se sramovala veliko let. Sramovala sem se sebe in tega kar se mi je zgodilo, čeprav na tiste odločilne dogodke nisem imela vpliva. A počutila sem se krivo. Nisem se zavedala, da sem šla čez pekel in si skozi trnovo pot nabrala moč in pogum, da sem danes kjer sem, da sem to kar sem. Živela sem, a nisem se zavedala kako močna oseba postajam z vsakim slabim dogodkom, ki se mi zgodi in kaj pravzaprav zmorem. Vse kar sem vedno čutila je bil strah, sram. Osredotočala sem se na to kaj se mi dogaja in ne, kaj zmorem. Osredotočala sem se na to, da zakrijem vse nepravilnosti na sebi, da skrijem vsak delček na sebi, ki bi mogoče razkril kaj se dogaja v mojem življenju.
A kako naj se smejem in sprejmem vse slabo, kar se mi dogaja v življenju? Kako naj sprejmem, da mi moje življenje ponuja toliko izzivov in me nikoli ne nagradi za moj trud?
A bila sem nagrajena. Vsak dan znova sem bila zmagovalka svojega življenja in vsak dan znova sem.
V življenju nas ne bi nikoli smelo biti strah govoriti o svojih strahovih. Nikoli ne bi smeli biti prestrašeni ali v dvomih okoli ljudi, ki so nam blizu, ki so naši prijatelji, ko bi govorili o stvareh, ki so nas prizadele, ranile… Nikoli se ne bi smeli sramovati samih sebe, tega kar se nam je zgodilo, saj je vsak posameznik zase čudovit na svoj način.
Da sem dosegla to raven, kjer se zavedam, da zmorem vse, da sem močna, samozavestna in zmagovalka svojega življenja, nisem tega dosegla s kakšno posebno prehrano, s pretirano telesno vadbo ali kakršnokoli strokovno pomočjo. Ljudje se vse premalo zavedamo, da smo samo mi lastniki svojega življenja, da samo mi odločamo o njem in kako bomo gledali nanj.
V življenju je potrebno verjeti vase, da verjamemo, da smo močni, da smo zmožni narediti boljše stvari. Vsi mi smo več kot samo naše telo, ki nas nosi naokrog. Naš um je močna stvar, ki nas lahko popelje na pot zmag ali pa nas uniči.
Sama sem dobila tisti globok pogled vase, med pisanjem svoje knjige, kot sem že večkrat omenila. A tudi ostale vsakdanje stvari, ki so se mi zgodile, dobre in slabe, so me pripeljale do te točke, da sem se zazrla globoko vase. Da sem videla kaj je tisto kar me razjeda od znotraj, kaj me počasi ubija in mi ne pusti živeti tako, kot si jaz resnično želim in me neprestano vleče nazaj, ko naredim korak naprej.
Moja pot do tukaj je bila dolga in še zdaleč ni končana, a sama se končno lahko veselim vsakega dneva posebej, vsakega svojega vdiha, ki pomeni, da sem še vedno tukaj, da še živim in da še vedno upam.
Strah je naš sovražnik, ki uničuje naše sanje, naše misli pa so močne in s tem, ko verjamemo vase, postajajo naše misli močnejše in strah manjši.
Če si res želite nekaj narediti, če ne morete nehati misliti na svoje sanje, na tisto stvar, ki si jo že toliko let želite narediti, dajte strah na stran in naredite to zase. Dovolite si stopiti iz varnega zavetja in recite svojim sanjam in življenju JA.
Vedno bodo stvari, ki nam bodo stale na poti do uspeha, vedno bo prišlo do nekakšnih prekinitev na katere nimamo vpliva, a pomembno je iti naprej, da ne obupamo takoj na začetku, ko ne gre vse tako kot smo si zamislili.
Odpustite sebi in si dovolite, da spremenite svoje življenje na boljše. Odpustite si vse kar vas vleče nazaj in uživajte v tem kar radi delate, brez izgovorov.
