December je tisti veseli mesec, ki se ga sama veselim najbolj vsako leto. Pravzaprav je vesel in hkrati težak mesec, saj se ljudje vedno pripravljamo, da bi nekaj končali, saj tisti »čarobni« januar ponuja toliko novih priložnosti za nov začetek, da začnemo izpolnjevati zaobljube, ki smo si jih zadali prejšnje leto. Sama sem bila ena izmed tistih, ki je vedno verjela, da »naslednje leto pa bo boljše zame«.
Sem ja in vsako leto sem si zadala, da naslednje leto pa res naredim nekaj zase, da izpolnim »tiste« zaobljube. Januar je prišel vsako leto in tako februar, marec… Moje obljube pa seveda še vedno niso bile izpolnjene. Moji izgovori so bili, da sem vedno preveč zaposlena, da nimam časa in »bom že začela naslednji mesec«, kar se seveda ni nikoli zgodilo. Ne spomnim se, da sem res kdaj sploh izpolnila kakšno svojo zaobljubo.
Skozi leta, ko sem začela potovati po svetu, odkrivati nove kraje, spoznavati nove ljudi, pa sem spoznala, da svojih obljub nisem nikoli izpolnila, saj zame niso bile pomembne, niso bile pomembne za moje življenje. Moje zaobljube so bile: »shujšala bom 15kg«, »postala bom vegetarijanka«, »ne bom več imela zaobljub, saj jih tako ne izpolnim in dosežem«…
Imela pa sem tudi tiste skrite zaobljube, tiste najpomembnejše, ki bi si jih morala na prva mesta zapisati in delati na njih že veliko let. Moja samozavest je bila nula, obraz sem skrivala tako, da sem gledala v tla, ko sem hodila mimo ljudi. Sebe sem podirala na tla in si govorila, da sreča tako ali tako ni zame. Vse to in še več, bi morale biti moje in vaše novoletne zaobljube, da imamo radi same sebe, da se spoštujemo, spoštujemo svoje telo in smo hvaležni, da se vsako jutro zbudimo in dihamo.
Moje »zaobljube« so se spremenila štiri božiče nazaj, leta 2017.
Božič 2017 je postal nekakšna gonilna sila, mi dal energijo, da začnem delati resnično nekaj svojega in za sebe. Strah je bil še vedno prisoten, a bila sem odločena, da bom uresničila tiste sanje in želje, ki so bile v meni že od srednje šole naprej.
Posamezniku in svetu sem želela dati nekaj dobrega, nekaj kar bo mogoče nekateremu izmed vas pomagalo pri kakšni odločitvi v življenju, kateremu izmed vas bo mogoče spremenilo pogled na določene stvari v življenju, mnogi izmed vas boste začeli gledati na določene ljudi drugače, predvsem pa želim, da vam bi ta stvar olajšala življenje, vas malo razbremenila, ko in če jo boste držali v rokah.
Štiri božiče nazaj sem namreč spoznala ljubezen svojega življenja, ki je moj svet obrnil na glavo. Brez njega danes ne bi bilo teh napisov, tudi ne vem čisto zagotovo, če bi jaz bila še tukaj.
Zadnjih 10 let nisem rada govorila o sebi ali o svojem življenju. Potovanja po svetu so mi dala to priložnost, da me ljudje spoznajo takšno kot sem bila na prvi pogled, v sebi pa sem skrivala svojo preteklost.
Z novim partnerjem pa je to postalo čisto drugače. Z besedami je bilo potrebno priti na dan in mu povedati kar nekaj stvari o sebi. Potrebovala sem kar nekaj poguma, da sem mu povedala kakšno stvar o sebi, pisanje pa mi je šlo zelo dobro od rok.
Tako so se moje dolgoletne sanje začele malo bolj uresničevati. Kar mu nisem mogla povedati, sem napisala.
In tako je zadnja 3 leta nastajala moja knjiga, moja avtobiografija, na katero ne bi mogla biti bolj ponosna. Leta in leta sem si želela, da bi postala pisateljica, da bi lahko nekako pomagala drugim s svojem znanjem, s svojimi izkušnjami skozi življenje in sedaj je napočil ta trenutek.
Lahko bi čakala ponovno na tisti januar, februar, a ne morem. Ker pravega trenutka ni, je samo ta trenutek tukaj in zdaj. Še posebej pa zato, ker komaj čakam, da začnem deliti z vami svojo knjigo, svoj blog (povezava do spletne strani bo objavljena naknadno), lahko pa me boste spremljali tudi tukaj na novem FB profilu in pa tudi na IG-ju.
Dobrodošli v mojem svetu!
Bravo! Veselim se tvojih zapisov, se posebej knjige. Prepričana sem, da boš marsikomu pomagala s svojo izkušnjo.
Draga Mateja, najlepša hvala za tvoje lepo sporočilo. Seveda pa se bom trudila vsakič znova in znova, da pomagam drugim, s knjigo, zapisi, nasveti.