KAJ JE SLE

(SISTEMSKI LUPUS ERITEMATOZUS)

Sistemski lupus eritematozus je kronična avtoimunska bolezen vezivnega tkiva, ki lahko prizadene različne celice, tkiva in organe. Najpogosteje prizadene krvne celice, kožo, sklepe, ledvice in pljuča.

Podrobnosti o bolezni

Sistemski pomeni, da lahko bolezen prizadene celo telo, “lupus” izvira iz latinščine in pomeni volk, eritematozus pa izvira iz grščine in pomeni “rdeč”, kar označuje rdečo barvo kožnih izpuščajev. Najbolj značilen je rdečkast izpuščaj na obrazu, ki spominja na obliko metulja.

SLE pogosteje prizadane ženske kot moške, najpogosteje pa se pojavi med 15 in 45 letom.

Mnogi ljudje lahko z lupusom živijo dokaj normalno, saj je medicina v vseh letih napredovala in prihaja do hitrejšega odkrivanja diagnoze, a še vedno je veliko takšnih, ki jim lupus otežuje vsakdanje življenje, saj lupus s seboj prinese vsakdanje simptome, ki
so lahko tudi obremenjujoči.

S seboj prinese različne faze bolezni, ki se začnejo z aktivnim stanjem bolezni, ki prinese s seboj poslabšanje zdravstvenega stanja za nekaj časa, tukaj lahko govorimo tudi o mesecih slabega stanja, kateremu po uspešnem zdravljenju sledi remisija.

Sistemski lupus eritematozus kot kronična avtoimunska bolezen pomeni, da z občasnimi zagoni in umiritvami traja vse življenje.

Beseda avtoimunski pomeni, da imunski sistem, ki nas varuje pred različnimi okužbami, napada telesu lastna tkiva, kar pomeni, da naš imunski sistem pomotoma napade zdrava tkiva v našem telesu.

KAKŠNA BOLEZEN JE LUPUS?

Lupus je bolezen, ki povzroča različna vnetja v telesu in s tem negativno vpliva na skoraj vse dele našega telesa. Prizadeta je koža, srce, sklepi, krvne celice, možgani, ledvice, pljuča, žleze z notranjim izločanjem in centralni živčni sistem.

Značilni znaki in simptomi lupusa:

Znaki SLE bolezni

Simptomi pri lupusu se še poslabšajo, če je bolnik pod nenehnim stresom. Mnogi se spopadadajo z anksioznostjo, depresijo, izgubo spomina in nespečnostjo – deloma zaradi tega, ker lahko lupus povzroči vnetje v možganih in poškodbo živčevja.

Veliko ljudi s sistemskim lupusom večina teh simptomov spremlja vsak dan, 365 dni na leto.

KAJ POVZROČA SISTEMSKI ERITEMATOZNI LUPUS?

Natančnih vzrokov za nastanek lupusa ne poznajo, saj se uradno medicina še vedno ne strinja popolnoma o pravem vzroku za nastanek lupusa kot tudi za nastanek drugih avtoimunskih bolezni.

Dobro vedo, da igrata genetika in življenjski slog posameznika ključno vlogo pri nastanku vnetij v telesu, poleg tega pa lahko lupius povzročijo tudi alergije, virusi, čustveni stres, hormonska neravnovesja, slaba prebava ter zastrupitev s težkimi kovinami.

SIMPTOMI IN ZNAKI SLE

Skoraj vedno so na začetku bolezni prisotni splošni znaki:

  • vročina,
  • potenje,
  • hujšanje, 
  • izguba apetita, 
  • splošna oslabelost in 
  • utrujenost.

Če poteka SLE v blagi obliki, nastanejo spremembe le na koži, sklepno vnetje pa ne pušča posledic. Pri hujšem poteku bolezni pa so lahko prizadeti številni sklepi, tkiva in notranji organi.

Prizadetost kože in sluznic se kaže z različnimi izpuščaji, kjer je najbolj značilen metuljčkast izpuščaj na obrazu, ki se pojavi na licih in poteka preko korena nosu. Pojav izpuščajev lahko sproži izpostavljanje sončnim žarkom, kar imenujemo fotosenzitivnost. Pogost je tudi izpuščaj na vratnem izrezu in zgornjih okončinah. Včasih se pojavi tudi hujše izpadanje las, pojavijo pa se tudi razjede v ustni sluznici in nosu.

Pri sklepni prizadetosti so pogostejše bolečine v sklepih. Največkrat se skupaj bolečina in oteklina pojavita na malih sklepih rok, zapestjih, ramenih in kolenih.

Na tkivih in organih se med prvimi znaki bolezni lahko pojavi vnetje pljučne ovojnice (plevritis), ovojnice, ki obdaja srce (perikarditis) ali ovojnice, ki obdaja trebušne organe (peritonitis). Na pljučih se lahko spremembe pojavijo v obliki posebnega vnetja
pljučnega tkiva (pnevmonitisa), ki lahko sčasoma povzroči motnje dihanja.

Pri določenem številu bolnikov so različno hudo prizadete ledvice, kar pomembno vpliva na izid bolezni.

Bolezen lahko prizadene tudi možgane in živce. V možganih se kaže kot glavobol, epilepsija, težave s koncentracijo in pomnjenjem, motnje čustvovanja, depresija in psihoza (resna duševna motnja, pri kateri sta spremenjena mišljenje in vedenje). Možno je tudi vnetje različnih živcev.

Razni občutki SLE

Znižanje števila krvnih celic povzročijo protitelesa, ki so usmerjena proti različnim krvnim celicam. Propad rdečih krvnih celic (ki prenašajo kisik od pljuč do ostalih delov telesa) imenujemo hemoliza in lahko povzroči hemolitično anemijo (posebno obliko slabokrvnosti). Propad rdečih krvnih celic je lahko blag in postopen ali pa zelo hiter in predstavlja nujno stanje.

Znižano število belih krvnih celic imenujemo levkopenija in pri sistemskem eritematoznem lupusu običajno ni nevarno. Znižano število krvnih ploščic imenujemo trombocitopenija. Bolniki z nizkim številom krvnih ploščic so bolj nagnjeni h krvavitvam iz različnih delov telesa, lahko se pojavi tudi krvavitev v možgane. Podplutbe po koži dobijo že ob manjših udarcih.

Sistemski lupus eritematozus je neozdravljiva bolezen, a z večino zdravljenj lahko danes omilijo simptome in držijo bolezen v remisiji.

KAKO ZDRAVIJO SISTEMSKI LUPUS ERITEMATOZUS?

Ob postavitvi diagnoze je bolezen običajno zelo izražena (aktivna), zato so v tem obdobju potrebni večji odmerki zdravil, da bolezen umirijo in preprečijo okvare notranjih organov. Pri večini z ustreznim zdravljenjem dosežejo umiritev bolezni (remisijo). Takrat se lahko zmanjša vnos zdravil ali pa se zdravljenje celo opusti.

Za zdravljenje lupusa uporabljajo predvsem:

  • nesteroidna protivnetna zdravila,
  • Antimalarike,
  • kortikosteroide,
  • imunosupresive,
  • biološka zdravila in tudi
  • citostatike.

Življenjska doba bolnikov z lupusom se je v zadnjih letih povečala, predvsem zaradi napredka v medicini. A ne tolaži nas podatek, da je tudi vsako leto več odkritih bolnikov z lupusom in tudi pogostejša smrtnost, saj pri resnejših zagonih lupusa lahko privede do resnejših zapletov in smrti.